Tradicionalne pustne jedi se že stoletja prenašajo iz roda v rod. Najbolj poznani so seveda pustni krofi in flancati, a v času pustnega rajanja se po Sloveniji pripravljajo tudi mnoge druge jedi. Recepte za pustne krofe in flancate si lahko ogledate na spletni strani tradicionalne slovenske jedi; Pustne jedi!
V času pusta se povsod dobro je, hrana pa je običajno čimbolj mastna. Zaradi tega pustnim pojedinam sledi štirideset dnevni post, ki traja od Pepelnice do Velike noči.
Tradicionalne pustne jedi na žlico
Tradicionalna pustna pojedina izhaja iz časov, ko hrane še niso hranili v hladilnikih, zato jo je bilo potrebno primerno ohraniti in pravi čas porabiti, da se ni pokvarila. Zato so gospodinje v pustnem času porabile vso hrano, ki ni bila prekajena ali osoljena. V decembru so bile običajno koline, zato se na pustni pojedini znajde tudi svinjsko meso in sveže klobase. Poleg krvavic in pečenic postrežemo kislo repo zelje, kislo zelje in matevž.
Poleg naštetih jedi so naši predniki za Pusta pripravljali še mnoge druge izredno domiselne jedi, vedno so porabili vse ostanke hrane, saj je bila hrana dragocena. V različnih koncih Slovenije pripravljajo posebne jedi na žlico, ki se kuhajo v času pustnega rajanja; suha juha, godla, pogosto postrežejo joto, šaro s svinjsko glavo, v Ptuju pa je poznana znamenite Kurentova juha.
Suha juha iz sušenih svinjskih kost
Naši predniki so slavili prihod pomladi, ko se je naravna prebujala v novo življenje. Iz tega časa izvira mnogo običajev, šeg in tudi legend. Suha juha izhaja iz preteklosti, ko še ni bilo na voljo hladilnikov. Zaradi tega so pri kolinah nasolili in prekadili tudi slabše kose mesa in iz njih kasneje kuhali juho. Ker je bilo meso prekajeno, se je te juhe prijelo ime suha juha.
Suho juho kuhajo po vsej Slovenji, na Krasu jo kuhajo v pustnem času, drugje pa običajno okoli Velikonočnih praznikov.
Recept za suho juho:
- 1/2 kg sušenih svinjskih kosti (pogosto tudi prekajena svinjska glava ali svinjska krača)
- 1/2 kg mesa slabše kakovosti
- korenje in čebula
- luštrek
- riž
Svinjske kosti čez noč namočimo v hladni vodi, naslednji dan jih oplaknemo z vodo in na hitro skuhamo. Vodo, v kateri smo kuhali kosti, zavržemo. Kostem dodamo meso, korenje, čebulo in luštrek. Zavremo in na nizkem ognju kuhamo eno uro in pol. Preden je juha kuhana, jo po po potrebi dosolimo in precedimo.
V čisto juho zakuhamo riž in postrežemo.
Suha juha – iz juhe v kateri smo kuhali prekajeno kračo
Suhi juho lahko pripravimo iz vsake juhe, v kateri smo kuhali ali prekajeno kračo, svinjsko glavo ali druge kose prekajenega svinjskega mesa.
Recept za suho juho:
- juha v kateri smo kuhali prekajeno kračo
- jušna zelenjava; peteršilj, korenje
- ješprenj
- grah
Prekajeno svinjsko kračo pristavimo v mrzlo vodo, zavremo in počasi kuhamo približno eno uro in pol. Kuhano kračo vzamemo iz juhe, po vrhu poberemo odvečno maščobo.
V juho, ki je ostala od kuhanja krače damo najprej ješprenj, kuhamo približno pol ure, nato dodamo grah in narezan korenček. Kuhamo še približno 15 minut, tik pred koncem kuhanja v juho dodamo drobno sesekljan peteršilj in takoj ponudimo.
Šara s svinjsko glavo
Tudi šara je stara narodna jed, najpogosteje so za pripravo jedi uporabili prekajeno svinjsko glavo. Stara jed, ki se jo običajno kuha v času Pusta ali Velike noči.
Recept za šaro s svinjsko glavo:
- 1 kg prekajene svinjske glave
- 1 koleraba
- 3 krompirji
- 1 sladka repa
- 1 korenina peteršilja z listi
- 1 majhen gomolj zelene
- začimbe in dišavnice; majaron, lovor, timijan, poper in sol
- 2 stroka česna
Na prekajeno svinjsko glavo nalijemo vodo in pristavimo na ogenj. Dodamo narezano kolerabo, repo in gomolj zelene. Počasi kuhamo približno eno uro, nato dodamo na kocke narezan krompir, majaron, lovor, timijan, sol in poper.
Ko je svinjska glava kuhana, jo vzamemo iz juhe, ločimo meso od kosti, ga narežemo in damo nazaj v šaro. Po želji lahko šaro zgostimo s prežganjem s čebulo ali podmetom.
Matevž
Matevž je stara slovenska narodna jed iz fižola in krompirja, pogosto ga ponudijo tudi kot prilogo k pustnim jedem. K jedi se odlično poda kislo zelje ali kisla repa, seveda lahko zraven ponudimo tudi pečenice in krvavice. Matevž poznamo tudi pod imenom krompirjev mož.
Recept za matevž:
- 75 dag fižola
- 1 kg in 1/2 krompirja
- 10 dag svinjske masti
- čebula
- sol
Fižol preberemo, operemo in namočimo čez noč, naslednji dan ga posebej skuhamo. Posebej tudi skuhamo olupljen, opran in narezan krompir. Nazadnje zmešamo fižol z vodo vred z odlitim krompirjem, vse skupaj dobro zmečkamo.
Jed zabelimo s sesekljano čebulo, prepraženo na masti ali zaseki, po okus dodamo sol. Jed mora biti gosta kot zmečkan krompir.
Kurentova juha
Kurenti prihajajo s Ptuja in Dravskega polja, so značilen pustni lik, ki s svojim nastopom na tradicionalnem kurentovanju preganjajo zimo in zlo. Z značilnim poskakovanjem in truščem, ki jih povzročajo z zvonci, v deželo kličejo pomlad in dobro letino.
Kurentovanje je seveda tudi tesno povezano z pustnimi dobrotami, poleg tradicionalnih krofov in flancatov, pa na Ptuju pripravljajo tudi kurentovo juho, ki jo tradicionalno pripravljajo iz prekajene gosi.
Recept za Ptujsko kurentovo juho:
- 1/2 kg prekajene gosi
- jušna zelenjava; peteršilj, korenje, zelena, list zelja
- lovorov list
- poper in sol
- ribana kaša
- 30 dag moke
- 2 jajci
- 10 dag ocvirkove masti
- drobno sesekljan peteršilj ali drobnjak
Prekajeno gos narežemo na kose, operemo in pristavimo z mrzlo vodo. Zavremo in nekaj časa kuhamo, nato dodamo narezano jušno zelenjavo, lovorov list in poper. Iz moke in jajc naredimo bolj trdo testo in naribamo kašo, ki jo pustimo, da se malo osuši.
V ponvi segrejemo ocvirkovo mast in na njej popražimo osušeno ribano kašo. Zalijemo z gosjo juho in počasi kuhamo približno pol ure. Preden juho postrežemo, dodamo gosje meso in jo potresemo z drobno sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom.
Pustna godla
Pustna godla je narodna jed, ki je nastala nekako po nesreči. Ko so gospodinje pripravljale krvavice, so pogosto počile in ostanki so se kuhali v vodi. Ker se hrana nikoli ni zavrgla, so to juho tudi uporabili. V juho so običajno zakuhali riž ali ječmenovo kašo. V nekaterih krajih pripravijo godljo bolj gosto in jo nato zabelijo z ocvirki.
Recept za pustno godlo:
- 2 l juhe v kateri so se kuhale krvavice
- 20 dag ješprenja
- 15 dag prosene kaše
- 10 dag riža
- majaron
- lovorov list
- sol
- 1 strok česna
- svinjska mast in ocvirki
Za osnovo uporabimo juho ali godljo v kateri so se kuhale krvavice, še bolje je, če je katera razpadla, da je juha bolj gosta. Juho zavremo in vanjo zakuhamo ješprenj, proseno kašo in nato še riž.
Juho počasi kuhamo, vmes pomešamo in nato dodamo strt česen, majaron, lovorov list in malo soli. Jed še nekaj časa kuhamo, proti koncu kuhanja, ko se zgosti, moramo neprestano mešati. Godlo stresemo v večjo posodo in jo zabelimo z razgretimi ocvirki.
Godlja s svinjsko krvjo
Pod imenom godla ali godlja poznamo tudi jed, ki jo pripravljamo pri kolinah s svinjsko krvjo.
Recept za godljo:
- 1/2 kg kaše
- 1 l svinjske krvi
- sol
- 10 dag masti
- 5 dag ocvirkov
- majaron
Kašo preberemo, trikrat poparimo, zmešamo s svinjsko krvjo in prelijemo s slano vrelo vodo. Vse skupaj zavremo in počasi kuhamo.
Ko je kaša kuhana, jo zabelimo z mastjo, solimo, primešamo zdrobljen majaron in stresemo v večjo lončeno posodo. Preden godjo ponudimo, jo zabelimo z razgretimi ocvriki.
Juha iz prekajenega mesa
Juhe iz prekajenega mesa so bil včasih pogosto na mizi, saj so pri kolinah prekadili tudi slabše kose svinjskega mesa, ki so ga potem porabili za kuhanje juhe. V juhe iz prekajenega mesa, ki jih imenujemo tudi suha juha, so zakuhali ribana kašo, rezance, močnik ali ješprenjček.
Kadar kuhamo juho iz prekajenega mesa le za juho, potem dodamo jušno zelenjavo, podobno kot za govejo juho. Meso pristavimo v mrzlo vodo, zavremo in nato počasi kuhamo. Kadar kuhamo suho meso za narezek, ne dodajamo zelenjave, saj bi s tem meso izgubilo značilni prekajeni okus.
V tem primeru meso pristavimo z vročo vodo, kuhamo počasi. Če se na vrhu juhe nabere preveč masti, jo poberemo in zavržemo. Juho v kateri smo kuhali prekajeni meso ne zavržemo, pač pa vanjo zakuhamo rezance, močnik, ribano kašo ali ješprenjček.
Viri; Tradicionalne pustne jedi:
- Zeleni kras; Recepti za tradicionalne pustne jedi
- Sodobna kuharica, Marjeta Prašnikar, Marija Rapoc
- Varčna kuharica; Stare slovenske jedi
